Porečje Oplotnice



V podoktorskem raziskovalnem projektu smo želeli zajeti vsa ključna področja gozdne hidrologije in prikazati prepletenost gospodarjenja z gozdovi in upravljanja z vodnimi viri. To je prvi tovrstni raziskovalni projekt v gozdarskem sektorju, ki je vsebinsko zaobjel večino področij gozdne hidrologije. Ker pa so bili finančni in časovni okviri projekta omejeni, je bila izvedba mogoča le ob podpori številnih drugih projektov in programov:

  • “Forest & Water” (Interreg IIIA, EU Neighbourhood programe),
  • CRP “Konkurenčnost Slovenije 2006‐2013” »Ohranjanje kakovosti vodnih virov v gozdnem prostoru« (V4‐0350‐06),
  • Javne gozdarske službe – Naloga 5b:  »Razvoj sonaravnega gospodarjenja in inštrumentov gozdarske politike«, financirane s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter Programske skupine za gozdno biologijo, ekologijo in tehnologijo, financirane s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, Slovenija. 

Slike: Postavitev prelivov in merilnih naprav za merjenje hitrosti in količine pretoka vode na Lukanjskem in Javorskem potoku.

VODOSTAJ IN PRETOK

Pretoke na izbranih vodotokih Javorski potok in Lukanjski potok merimo in-situ s Parshallovimi prelivi (Parshall Flume; Qmin=1,416 ls-1; Qmax=110,436 ls-1). Spremljamo vodostaj obeh vodotokov - z občasnimi odčitki in samodejno tlačno sondo (HOBO Water Level Logger). Hidrostatična globina vode je izračunana z upoštevanjem lokalnega težnega pospeška, temperature in slanosti. Pretok Q je izračunan po enačbi za Parshallov preliv danih dimenzij (6″ Parshall Flume)

Slika: Pretoki na Javorskem potoku (JP_Q) in Lukanjskem potoku (LP_Q) za obodbje od 21.5.2008 do 2.12.09, merjeni v prelivih (ls-1)

Obnova preliva na Lukanjskem potoku (APRIL 2012)

 
 
 

 

 

 
 
 

 TEMPERATURA in pH VODE

 

 

 

 

Slika: Trenutne vrednosti pHin temperature vode (°C), izmerjene s prenosno merilno napravo HQ40d, na Javorskem potoku (J1 ob prelivu, J2 blizu izvira) in Lukanjskem potoku (L1 ob prelivu, L2 blizu izvira)

KAKOVOST VODE

  • Mejne vrednosti za pitno vodo (ULRS 19/04, 2004) so bile presežene pri parametrih:

                  - Al na obeh odvzemnih mestih na Javorskem potoku (J2 in J2),

                 – NO2- dne 16.7.09 na vseh odvzemnih mestih na Javorskem (J2 in J2) in Lukanjskem potoku (J1, J2),

                - Mn na obeh odvzemnih mestih na Javorskem potoku (J2 in J2),

                - motnost na vseh odvzemnih mestih na Javorskem potoku (J2 in J2) in Lukanjskem potoku (J1, J2),

                – DOC (celotni raztopljeni kisik) 16.7.09 na vseh ploskvah. Po Pravilniku o vodi (ULRS 19/04, 2004) se v vzorcih vode določa TOC, vendar gre za vzorčenje vode, ki je praviloma filtrirana po postopkih za pitno vodo. V našem primeru smo vzorce površinskih voda iz vodotokov filtrirali in določili DOC, pri čemer sklepamo, da so vrednosti DOC za naše vzorce in vrednosti TOC (celotni organski ogljik) za vzorce pitne vode primerljive.

  • Mejne vrednosti za pitno vodo (ULRS 19/04, 2004) niso bile dosežene za vsebnost pH na obeh odvzemnih mestih na Javorskem potoku (J2 in J2). Na Lukanjskem potoku blizu izvira (L2) so zaradi bližine gozde ceste precej višje vrednosti pH, elektroprevodnosti in motnosti, kot na Javorskem potoku.
  1. Aluminij je v obravnavanih vodotokih prisoten primarno, povišane koncentracije pa kažejo na možnost prisotnosti mikroorganizmov.
  2. Izmerjene koncentracije mangana so bile v območju 0,05 – 0,1 mg/L in so običajno še sprejemljive za porabnike, v višjih koncentracijah pa izIočeni mangan obarva perilo oz. sanitarno in kuhinjsko opremo ter daje vodi, predvsem pa pijačam, tuj okus. Mangan tako torej predstavlja predvsem tehnično – estetski in ne zdravstveni problem.
  3. Glavni vir motnosti v vodnih virih so sedimenti, alge in točkovni viri onesnaženja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je izgled vode z motnostjo do 5 NTU običajno še sprejemljiv za uporabnike; zaradi mikrobiološke varnosti vode priporočajo čim nižjo motnost. Za rezultate monitoringa pitne vode v Sloveniji je za oceno skladnosti dogovorjena mejna vrednost 1 NTU v primeru priprave in/ali če je voda površinska ali če površinska voda nanjo vpliva, v primeru če ni priprave in voda ni površinska ali če površinska voda nanjo ne vpliva pa 5 NTU. Izmerjene vrednosti za motnost so bile na Javorskem potoku nižje od 5 NTU, na Lukanjskem potoku pa večinoma višje. Glavni razlog je gozdna cesta, ki preseka zgornji del povodja Lukanjskega potoka in je bila zaradi gozdnih del v obdobju meritev zelo obremenjena.

Comments are closed.